Prehrana pri oskrbi ran
Prehrana in celjenje poškodbe zaradi pritiska: Priporočila NPIAP/EPUAP/PPPIA
Najnovejša priporočila NPIAP/ EPUAP/ PPPIA Prehrana v preventivi poškodb zaradi pritiska z dne 25.02.2025 poudarjajo, da je v celostnem pristopu presejanja tveganja za nastanek poškodbe zaradi pritiska, obravnavi in planiranju oskrbe ključno nasloviti tudi prehrano posameznika. Na prehranski status namreč vpliva klinična slika in socialne determinante zdravja.
Priporočena je energijsko in beljakovinsko bogata uravnotežena prehrana ter primerna hidracija.
Prepoznati je potrebno omejitve posameznika, ki bi lahko vplivale na nezadosten vnos hranil, kot so na primer:
•
prehranske omejitve (npr. prehranske alergije/ intolerance, vnos tekočine pri posameznikih s srčnim ali ledvičnim obolenjem),
•
prehranske težave (npr. slabost, gastrointestinalne težave),
•
klinična stanja (npr. disfagija).
Kadar posameznik ne zadovolji prehranskih potreb in je v procesu presejanja identificirano tveganje za razvoj podhranjenosti ali je podhranjenost že prisotna, se priporoča medicinska prehrana z energijsko gostoto 1,5 – 2,4 kcal/ml.
Priporočila za vnos beljakovin so naslednja:
•
1,2 – 1,5g beljakovin na kilogram telesne mase na dan za starostnike,
•
1,2 – 2,0g beljakovin na kilogram aktualne telesne mase na dan za kritično bolne
•
do 2,0g beljakovin idealne telesne mase na dan za kritično bolne posameznike z debelostjo (ITM >30 do 40) ali do 2, 5g beljakovin idealne telesne mase na dan za kritično bolne posameznike z debelostjo (ITM > 40)
Klinični dietetik oceni prehranske potrebe in na podlagi zdravstvenih omejitev posameznika pripravi individualizirani prehranski načrt z namenom preprečevanja ali zdravljenja poškodb zaradi pritiska.
Pripravila: Sandra Beer, univ. dipl. inž. živil. tehnol., klinična dietetičarka
Viri:
National Pressure Injury Advisory Panel, European Pressure Ulcer Advisory Panel and Pan Pacific Pressure Injury Alliance. Nutrition in Pressure Prevention. In: Prevention and Treatment of Pressure Ulcers/Injuries: Clinical Practical Guideline. The International Guideline: Fourth Edition. Emily Haesler (Ed.). 2025. [Citirano: 7.10.2025]. Dostopno na: https://internationalguideline.com/
POMEN PREHRANE PRI CELJENJU RAN
Celjenje ran je anabolni proces, ki zahteva neprekinjeno oskrbo organizma s hranili in tekočino. Podhranjenost prekine proces zdravljenja in je povezana z upočasnjenim celjenjem, povečanim tveganjem za okužbo, podaljšanim časom hospitalizacije in slabim izidom zdravljenja. Posledica podhranjenosti je tudi pojavnost ran, še posebej poškodb zaradi pritiska. Podhranjenost negativno vpliva na zdravje in kvaliteto življenja posameznika, povečuje stroške zdravljenja in verjetnost ponovne hospitalizacije.
Primerna prehrana je ključna za ohranjanje zdrave kože, celjenje ran in zmanjšanje tveganja za okužbo. Priporočljivo je uživanje rednih obrokov pestre in uravnotežene prehrane (pet ali več), ki zagotovijo dovolj beljakovin, energije, tekočine, vitaminov, mineralov in elementov v sledovih.
Kadar posameznik povišanih prehranskih potreb ne more zagotoviti z osnovno prehrano, dodatna hranila zagotovi medicinska prehrana, ki jo predpiše zdravnik v obliki oralnih prehranskih dodatkov (napitki, praški). Medicinska prehrana dokazano vpliva na hitrejše in boljše celjenje ran.
Pripravila: Sandra Beer, univ. dipl. inž. živil. tehnol., klinična dietetičarka
Viri:
Gethin G, van Netten JJ, Probst S, Touriany E, Sobotka L. The impact of patient health and lifestyle factors on ound healing, Part 2: Physical activity and nutrition. 2022. [Citirano: 7.10.2025]. Dostopno na: https://ewma.org/resources/the-impact-of-patient-health-and-lifestyle-factors-on-wound-healing/