Nega kože
Človeška koža je edinstveno oblikovan organ, ki človeku omogoča preživetje v spreminjajočih se pogojih življenjskega okolja. S svojo sestavo je prilagojena na optimalno vzdrževanje človekovega notranjega okolja, med drugim pomaga pri regulaciji toplote, ščiti nas pred vdorom kemikalij in mikroorganizmov. Številne funkcije, ki jih koža opravlja so nepogrešljive, nekatere pa so življenjsko pomembne.
Čeprav pogosto zapostavljena, pa je koža tudi človekov največji organ, ki meri pri povprečno velikem človeku okrog 2 m² in predstavlja 10-16% telesne teže odraslega človeka. V 1 cm² kože najdemo kar 3 milijone celic različnih vrst. Zgradba kože se glede na starost , spol, raso in lokalizacijo na telesu nekoliko razlikuje.
Zdrava koža ni le estetsko privlačna, ampak tudi odraža splošno zdravstveno stanje našega telesa. Pravilna skrb za kožo je zato ključnega pomena za ohranjanje njenega zdravja in prijetnega videza. Tukaj je nekaj ključnih korakov in nasvetov, kako poskrbeti za svojo kožo.
– Prehrana igra pomembno vlogo pri zdravju kože. Uživanje raznovrstne hrane, bogate z vitamini, minerali in antioksidanti, pomaga pri ohranjanju zdrave kože. Pri starejši populaciji je pomembno pomisliti na dovolj veliko količino proteinov, ki jih je potrebno zaužiti dnevno. Ob tem ne smemo pozabiti na primerno hidracijo telesa z zadostnim vnosom tekočin.
– Tudi dnevna nega kože je bistvena za ohranjanje njenega zdravja. Z rednim čiščenjem odstranjujemo s površine kože umazanijo ter mrtve kožne celice. Priporočamo uporabo čistil z blago kislim pH, ki ne okvarijo zaščitnega kislega plašča na površini kože in so prilagojena za določen tip kože. Z redno uporabo vlažilnih krem ( emolientov) ohranjamo kožo hidrirano in preprečujemo suhost, ki je pogost vzrok srbenja kože.
– Zaščita pred kvarnimi vplivi UV žarkov: UV-žarki lahko povzročijo poškodbe kože, pospešijo staranje in povečajo tveganje za kožnega raka. Glede tega svetujemo izogibanje neposrednemu izpostavljanju UV žarkom v urah, ko je UV sevanje najmočnejše , uporabo zaščitnih oblačil ter vsakodnevno uporabo kremo z zaščitnim faktorjem ,vsaj SPF 30 ali več.
– Izogibanje škodljivim razvadam: Nekatere navade lahko škodujejo zdravju kože. Svetujemo opustitev kajenja, ki zmanjšuje pretok krvi in kisika do kože, kar pospešuje staranje in zmanjšuje elastičnost kože.
Ob pojavu razjede na koži pa je bistvenega pomena tudi skrb za okolico razjede.
Ob vsaki prevezi je najprej potrebno rano in tudi kožo v okolici očistiti. Svetujemo uporabo blago kislega mila ( pH5.5), ki je blizu naravni pH vrednosti kože in pitne tekoče vode. Na ta način lahko v veliki meri mehansko odstranimo in zmehčamo zasušene ostanke mazil, sekreta in kalusa, ki se nabira v okolici rane in predstavlja oviro pri celjenju ob tem pa tudi ustvarja pogoje za razrast bakterij. Luske , ki kljub umivanju ostajajo na okolni koži, zmehčamo z oljnim obkladkom in odstranimo mehanično s pinceto ali topim robom skalpela oziroma drugim primernim pripomočkom. Neodstranjene luske lahko vodijo v maceracijo in nastanek novih razjed.
Pred namestitvijo terapevtske obloge okolno kožo namažemo z indiferentnim negovalnim pripravkom (ne vsebuje farmakološko aktivne učinkovine oz. zdravila) ali prepisanim zdravilom.
Pri suhi koži se najpogosteje odločamo za izdelke v obliki mazil, ki kožo mehčajo in na njej puščajo zaščitni sloj maščobe. Izbiramo lahko tudi lipofilne kreme, kjer gre za emulzijo vode v olju. Na suho kožo ugodno vplivajo izdelki z dodanimi sestavinami , ki zadržujejo vlago kot so : sečnina, glicerol, mlečna kislina , nekatere maščobne kisline in elektroliti. Pri tem se izogibamo izdelkom, ki vsebujejo dišave in barvila.
Med pacienti je priljubljeno nanašanje različnih naravnih olj za nego in zaščito kože. Glede tega jim lahko svetujemo olja, ki so bogata z omega-6 večkrat nenasičenimi maščobnimi (predvsem linolno) , ki ugodno vplivajo na obnovo barierne funkcije kože. Učinek na barierno funkcijo kože je na splošno boljši pri kombiniranju prej naštetih vlažilnih učinkovin in naravnih olj kot pa pri uporabi olj samih.
Na roseča žarišča nanašamo hidrofilne kreme v katere lahko vgradimo tudi protivnetne zdravilne učinkovine. Ob znakih vnetja, npr. hipostatski dermatitis ali alergijski kontaktni dermatitis, lahko za krajši uporabimo topikalne kortikosteroide, ki jih ukinemo čim se znaki vnetja umirijo.
Za kožo , ki je izpostavljena obilnemu izločku in posledično macerirana , izberemo zaščito z mehko cinkovo pasto ali zaščitnimi filmi brez alkohola.
Za uporabo topikalnih antibiotikov se praviloma ne odločamo, ker lahko povzročajo kontaktne preobčutljivosti in so z antimikrobnega vidika manj učinkoviti.
Pripravila: Katarina Šmuc Berger, dr. med. spec. dermatovenerologije