Razjeda zaradi pritiska

Razjeda zaradi pritiska (RZP), poznamo tudi pod imenoma preležanina ali dekubitus. Običajno nastane na izpostavljenih delih telesa, kjer je mehko tkivo stisnjeno med kost in zunanjo podlago. Na mestu poškodbe se pojavi  rdečina ali povrhnja poškodba kože, lahko pa pride tudi do nastanka globokih razjed, ki segajo vse do mišic, kosti in sklepov.

Poleg lokalne oskrbe RZP je potrebna celostna obravnava pacienta. Pri zdravljenju skušamo preprečiti napredovanje in nastanek novih RZP, zato v načrt zdravljenja vključimo tudi preventivne aktivnosti. Aktivnosti, ki jih izvajamo pri preventivi  kot pri zdravljenju RZP:

  • ocena prehranjenosti in prehranska podpora
  • menjava lege pacienta in zgodnja mobilizacija
  • preventiva in zdravljenje RZP na petah
  • uporaba preventivnih blazine
  • preprečevanje RZP pri uporabi medicinskih pripomočkov (NPUAP, EPUAP in PPPIA, 2014).

Zdravljenje

Ocena  pacienta z RZP in spremljanje zdravljenja

Za izdelavo individualnega načrta zdravljenja je potrebna ocena pacienta kot tudi ocena RZP. Oceno RZP izvajamo enkrat tedensko in ob tem dokumentiramo vse meritve in opažanja. Za spremljanje poteka celjenja v smislu napredka ali poslabšanja uporabljamo posebne lestvice. PUSH lestvica je posebej prilagojena za spremljanje celjenja RZP.

Ocena bolečine in zdravljenje

RZP so boleče razjede, zato je za zagotovitev kakovostne obravnave potrebna tudi ocena bolečine. Kadar je le možno pacienta ne nameščamo v položaj, ki neposredno pritiska na RZP. Za dvigovanje ali menjavo lege telesa uporabljamo pripomočke. Oskrba RZP naj poteka usklajeno z dajanjem zdravil proti bolečinam. Bolečino zmanjšamo tudi z izbiro oblog, ki se ne sprimejo z dnom rane in oblog, ki zahtevajo manj pogoste menjave.

Priprava dna rane, odstranjevanje odmrlega tkiva in uporabo oblog

Za večino RZP pri čiščenju uporabimo tekočo vodo ali fiziološko raztopino ter čisto metodo dela. Odstranjevanje mrtvin je lahko kirurško, avtolitično, encimsko, biološko in mehansko. Za način odstranjevanja mrtvin se odločamo glede na pacienta, dno rane in klinično okolje. Izbira obloge naj temelji na individualnih potrebah pacienta in same RZP .

Ocena in zdravljenje okužbe

Celjenje rane je zapoznelo in/ali lahko nenormalno, kadar imajo RZP; pomembno bakterijsko obremenitev in okužbo. Okužba rane je lahko povezana tudi z biofilmi. Pravilna uporaba sistemskih antibiotikov je še vedno pomemben dejavnik Pri kritični kolonizaciji in lokalno okuženih RZP se lahko lokalno uporabi antiseptike kot so: Jodove spojine(povidon jod in počasno sproščajoč se kadeksomer jod), srebrove spojine (vključno s srebrovim sulfadiazinom), poliheksanid in betain (PHMB), klorheksidin ,natrijev hipoklorit, ocetna kislina .

Biofizikalno – podporno zdravljenje RZP

Pri spodbujanju celjenja RZP se lahko uporabljajo tudi biofizikalna sredstva, ki vključujejo določeno vrsto energije kot so energija iz elektromagnetnega spektra, akustična energija, mehanska energija, kinetična energija, atmosferska energija.

Kirurška oskrba RZP

Kirurško zdravljenje je potrebno v primerih, ko gre za obsežno odmrlo tkivo ki ga ni možno odstraniti , napredujoč celulitis  ali zapiranje globokih čistih RZP. Med operacijo so bolniki nepomični, ležijo na sorazmerno trdi podlagi, ne čutijo bolečine in ne morejo spremeniti svojega položaja, da bi razbremenili pritisk. Ti dejavniki povečujejo tveganje za razvoj RZP v med operativnem obdobju zato tudi med posegom in po posegu poskrbimo za ustrezno preventivo

RZP je omejena poškodba kože in spodaj ležečih tkiv in nastane kot posledica delovanja pritiska ali pritiska v kombinaciji s strižno silo. Običajno nastane na izpostavljenih delih telesa, kjer je mehko tkivo stisnjeno med kost in zunanjo podlago.

Na nastanek RZP vplivajo zunanji in notranji dejavniki. Zunanje dejavnike, ki vplivajo na nastanek RZP, bi lahko poimenovali tudi mehanski dejavniki saj vključujejo vse vrste zunanjih sil, ki delujejo na površino kože in so rezultat stika med kožo in neko drugo trdo površino. Poleg pritiska se med zunanje dejavnike uvrščajo še strižne sile, sile trenja ter vlažnost kože oziroma mikroklima.

Vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska

Glede na klinični izgled razjede, globino in prizadetost tkiva RZP razvrstimo v več stopenj. Pri tem uporabljamo klasifikacijo po (NPUAP, EPUAP in PPPIA, 2014). S pomočjo stopenjske klasifikacije RZP, lahko določimo vrsto oskrbe za posamezno stopnjo in uporabljene pripomočke za razbremenitev pritiska.

  1. Stopnja: nepobledela rdečina
  2. Stopnja: povrhnja poškodba kože
  3. III. Stopnja : Poškodba vseh plasti kože
  4. Stopnja: Poškodba vseh tkiv
  5. Nedoločljiva stopnja: Globina neznana:
  6. Sum na globoko poškodbo tkiva , globina neznana

Stopnje_RZP

Poškodba kože, ki je izpostavljena delovanju pritiska in inkontinenci predstavlja dilemo, saj se poškodbo kože zaradi inkontinence večkrat zamenja za RZP II. stopnje. Poleg klasifikacijskega sistema za oceno RZP so nam za razlikovanje med razjedami v pomoč še: vzrok in lokacija razjede, oblika, globina, robovi razjede, barva razjede, odmrlo tkivo in posebnosti vezane na zdravstveno stanje pacienta. Pri diagnosticiranju RZP moramo biti pozorni tudi na poškodbe kože zaradi lepilnih trakov ali obližev, ki imajo prav tako lahko podoben izgled kot RZP II. stopnje.

Beekman, D., Schoonhoven, L., 2014. European Pressure Ulcer Advisory Panel.PuClas 3 e Learning Module. University Centre for Nursing & Midwifery and European Pressure Ulcer Advisory Panel.

International review. (2010). Pressure ulcer prevention: pressure, shear, friction and microclimate in context. A consensus document. London: Wounds International

National Pressure Ulcer Advisory panel (NPUAP)  and European Pressure Ulcer Advisory panel (EPUAP) (2009). Prevention and treatment of pressure Ulcers: Clinical Practice Guideline. Washington DC: National Pressure Ulcer Advisory panel.

National Pressure Ulcer Advisory panel (NPUAP), European Pressure Ulcer Advisory panel (EPUAP) and Pan Pacific Pressure Injury Alliance (PPPIA) (2014). V E.Haesler( ur.), Prevention and treatment of pressure Ulcers: Clinical Practice Guideline. Perth Australia:Cambridge media.

Šavrin, R. in Ščavničar, A. (2010). Zdravljenje preležanin. Rehabilitacija, IX, ( 1), 151—158.

NHS choices Your health, your choices Pressure ulcer . Pridobljeno 10. 1. 2017 na

http://www.nhs.uk/Conditions/Pressure-ulcers/Pages/Introduction.aspx

 

Pripravili :  Vanja Vilar, viš. med. ses.,dipl.ekon.,ET

Oti Mertelj, mag. zdr.- soc.manag.