Diabetično stopalo

Diabetična  noga je eden najpogostejših kroničnih zapletov  sladkorne bolezni . Ob najmanjši poškodbi kože se običajno razvije okužba, ki lahko privede do amputacije spodnje okončine in invalidnosti. Glede na prevladujoče spremembe ločimo nevropatično in nevroishemično  diabetično nogo. Svoje prispevajo še drugi dejavniki tveganja za žilne okvare(Urbančič Rovan, 2013)

Pri obravnavi diabetične noge je potreben timski pristop. Zapleti se lahko pojavijo pri vsakem bolniku ki ima sladkorno bolezen in nobena še tako majhna poškodba noge ni nepomembna, saj lahko zelo hitro pride do okužbe gangrene  ali izgube okončine. Obravnava diabetične noge obsega tri vrste ukrepov.

Preventiva razjded

  • edukacija pacienta, svojcev in  zdravstvenega osebja
  • redna nega nog,
  • ustrezna obutev, redno pregledovanje nog v vseh ambulantah

 Zdravljenje razjed

  • počitek in razbremenitev
  • čiščenje  in prevezovanje rane
  • zdravljenje okužbe
  • pravočasna napotitev h kirurgu.

Rehabilitacija med zdravljenjem razjede ter po amputaciji   (Urbančič Rovan, 2013).

Pri pacientu s sladkorno boleznijo  pod izrazom diabetična noga razumemo bolezenske spremembe, ki se kažejo kot okužba, razjeda ali uničenje   globokih tkiv noge ob spremljajoči nevropatiji  in / ali periferni žilni bolezni spodnjih okončin ( Urbanič,  2015- 2016).

Poleg neuropatije in angiopatije vplivajo na nastanek diabetične noge arterijska hipertenzija, hiperlipidemiija, kajenje. Dodatno nevarnost za nastanek bolezenskih sprememb na nogah  pomenijo tudi drugi dejavniki kot so trajanje sladkorne bolezni, slaba presnovna urejenost in  starost. Zelo pogost vzrok poškodb so pretesni čevlji, neustrezni pripomočki za nego trde kože in nohtov, hoja z bosimi nogami, uporaba kemičnih sredstev za mehčanje trde kože in otiščancev, neustrezna nega ali nestrokovna pedikura ( Urbančič, 2008).

Diabetično nogo glede na spremembe , ki se pojavijo  delimo  na nevropatično in nevroishemično.

Neuropatična noga

Pri klinični sliki neuropatične noge so vodilni znaki posledica okvare živčevja (ragade, neboleče razjede, atrofija mišic, kladivasti, krempljasti prsti, subjektivne težave kot so krči, mravljinčenje, pekoča stopala. Noga je topla, suha, običajno neboleča,arterijska prekrvitev ni prizadeta, arterijski pulzi so tipljivi. Razjeda nastane  na mestu največje obremenitve pod kalusom ali hiperkeratotičnim nohtom. Dno razjede je čisto, prekrito z granulacijami. Izločka je malo, ob robu razjed nastaja hiperkeratotična obloga. Zaradi deformiranih stopal in neustrezne obutve so  pogost problem tudi  žulji (Urbančič, Triler 2008).

Nevroishemična noga

Pri nevroishemični nogi so v ospredju znaki motene arterijske prekrvitve. Noga je običajno hladna, stopalni pulzi niso tipljivi, pojavljajo se bolečine v mečih. Razjede se pojavijo, kjer se stopalo dotika obutve, na robu stopala, na stičnih točkah med prsti. Pojavijo se nekroze  na konicah prstov ali  gangrena prstov ter stopala. Pri ležečih pacientih nastanejo razjede na mestu, kjer noga pritiska ob podlago (peta, rob stopala). Razjeda je običajno prekrita z  nekrozami ali fibrinskimi oblogami (Urbančič, Triler 2008).

Osnovno pravilo je redno pregledovanje nog  pacientov  s sladkorno boleznijo.

Urbančič- Rovan V., Koselj , M. in Triler, C. (2008).  Oskrba diabetičnega stopala: priročnik za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana:  Združenje endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Urbančič , V. (2015/2016) Diabetična noga- definicija, etiopatogeneza  in klinična slika. V V. Vilar (ur.), Zbornik predavanj enterostomalne terapije 2015/ 2016 [  elektronski vir].  Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Področje za zdravstveno nego in oskrbo.

Urbančič Rovan,  V.  (2013).  Diabetična noga. V  Vujčić S., Poljanec Bohnec , M. in Žargaj, B. (ur.) , Sladkorna bolezen . Priročnik za zdravstvene delavce. Ljubljana : Slovensko osteološko društvo, 2013.

International  Best Practice Guidelines : Wond management in Diabetic Foot Ulcers. Wounds international, 2013